Anton Goršin

Zgodovinski pogled na Marijino kapelo v Stopičah

Obnova Marijine kapele sredi Stopič ob družbenem domu in raziskava njene zgodovine je privedla do zanimivih spoznanj in zaključkov, ki jih preprosto ni mogoče zaobiti. Poznavanje tega delčka zgodovine je seveda tesno povezano z drugimi zgodovinskimi dogodki, ki so se v tem območju odvijali v obdobju zadnjih 500 let. Kapelico je mogoče upravičeno smatrati za prvo večje krščansko versko znamenje v vasi.

Vabljeni na dobrodelni kostanjev piknik v soboto, 22. 10. 2016 ob 14h pri gasilskem domu v Stopičah. Izkupiček bo namenjen obnovi Marijine kapele v Stopičah.

Izpisana letnica na notranji strani vhodne stene govori, da je bilo znamenje postavljeno leta 1563. V knjižici Župnija Stopiče je navedeno, da je bila v kapeli postavljena preprosta soha Matere Božje in da je kapela služila tudi za službo božjo. Čeprav je bila okoli leta 1580 sezidana cerkev, pa so kljub temu tukajšnji prebivalci po zaslugi odgovornih duhovnikov temu znamenju tudi v naslednjih stoletjih še vedno posvečali veliko skrb. Znamenje, katerega postavitev je mogoče povezovati z vpadi turških vojaških krdel, je najverjetneje v prvem desetletju druge polovice 18. stoletja, ko je bilo versko življenje ljudi v teh krajih močno razgibano, dobila stensko in stropno poslikavo. To je čas bratovščine črnega usnjatega pasa sv. Monike (1748 – 1783), čas Mehovskega vikarja in kapiteljskega kanonika Tomaža Blečića (1748 – 1758) in čas intenzivnega delovanja kapucinov v Novem mestu (1658 – 1786). V tem času se je pospeševalo tudi češčenje sv. Jožefa. Naslednje stoletje je bilo stoletje velikih sprememb. Leta 1767 je iz mehovskega vikariata nastala samostojna župnija Stopiče, ki jo je ustanovil prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems in že leta 1788 je bila župnija podrejena ljubljanski nadškofiji. Do prihoda za župnika župnije Janeza Verščaja 1842 leta je bilo v župniji že 8 župnikov in do 1790 leta 15 kaplanov (ponovno so v župniji omenjeni kaplani od leta 1844). V času Verščajevega službovanja (1842 – 1878) so bili kraji pod težo različnih preizkušenj: zemljiška odveza in 20 letno odkupovanje zemljišč (1848), kolera (1855), revščina, pijančevanje, prvi odhodi v Ameriko… Hkrati pa je to tudi čas duhovne prenove v župniji: ustanovljena šola enorazrednica (1853), nov križev pot v cerkvi (1862), branje šmarnic (1863), izdelava in popravilo oltarjev v 6 podružnicah (1865 – 1878), bile so tudi tri nove maše (1851, 1869, 1870)… Okoli leta 1860 pa je bila obnovljena tudi Marijina kapela in njena poslikava. Ta kapela se je najverjetneje okoli leta 1850 porušila, saj dopisnik Dolenjskih novic leta 1913 omenja, da je bila kapela pred okoli 50 leti ponovno pozidana, nekdanji stropiški župnik Jože Kvas pa v svojem popisu cerkvenega inventarja leta 1954 omenja, da je bil leta 1850 za kapelo izdelan nov Marijin kip. Glede na tipično okrasje poslikave (aranžma šopkov cvetlic) velja za avtorja te poslikave Štefan Šubic iz Poljan pri Škofji Loki. Poslikava v kapeli je bila ponovno obnovljena leta 1912, avtor obnove poslikave pa je bil slikar Oton Smitka, tedaj doma v Novem mestu. To je bil čas pred 1. svetovno vojno. Pojavljale so se težnje po samostojni državi SHS, prisotno je bilo množično izseljevanje ljudi v Ameriko in pri mnogih je na vrata trkala revščina. V Stopičah je bil tedaj za župnika Jakob Porenta (1892 – 1917), ki se je zelo angažiral na verskem in gospodarskem področju. Ustanovil je Mladinsko in Dekliško Marijino družbo in razne bratovščine, veliko pa je storil tudi pri obnovi vinogradov in izboljšanju gospodarskega položaja svojih župljanov. Obnovo kapele so tedaj ob domačinih med drugim finančno podprli tudi izseljeni rojaki v Ameriko.

Od župnijske cerkve pa do Marijine kapele so bile v preteklosti letno tudi štiri procesije z Najsvetejšim, po 2 svetovni vojni pa dve, in sicer vse do leta 1958, ko tedanja socialistična oblast za izvedbo procesije ni več izdala dovoljenja. Ponovno je bilo mogoče procesijo izpeljati po letu 1988. Leta 1992 pa je kapela na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobila status lokalnega spomenika. Neke posebne skrbi razen rednega vzdrževanja v tem času ni bila deležna. Zaradi bližnjih gradenj stanovanjskih objektov in rasti posajenih dreves, pa se je njeno stanje vidno slabšalo. Na severni strani se je pričela pogrezati, razpokale so stene, hude poškodbe pa so se pojavile tudi na stropu. Na obnovo je močno pričel opozarjati ameriški rojak Frank Murn, živeč v Wisconsinu, katerega mati je bila rojena v hiši Štangljevih nasproti kapelice v Stopičah. Božja Previdnost je poskrbela, da je Frankov glas prišel v zavest tudi posameznim faranom župnije Stopič in zadeve so se pričele premikati iz mrtve točke. V jeseni leta 2014 so se tako pod vodstvom direktorja Samigrada g. Milana Saška pričela gradbeno obnovitvena dela po načrtih arhitekta Jožeta Kastelica. Ta dela so bila zaključena spomladi 2015. Restavratorske posege na poslikavi pa je pričel sredi junija 2016 izvajati restavrator Ljubomir Zidar. Zadnjo obnovo kapelice je vsestransko podprl tudi sedanji župnik Tadej Kersnič. Božji Previdnosti in vsem dobrotnikom pa se zahvaljujemo za podporo in pomoč, da dela lahko potekajo in se bodo v bližnji prihodnosti tudi uspešno zaključila.

Donacijo za obnovo kapelice lahko nakažete na naslov: Župnija  Stopiče, Stopiče 28, 8322 Stopiče; št. Ž. R.: SI56 19900500 8620650, s pripisom “Dar za obnovo kapelice”.

Obnova kapele je priložnost, da iskreni častilci Boga Bogu in Božji materi Mariji s prispevkom in podporo damo primerno čast. Zaključujem s Tobijevo mislijo svojemu sinu Tobiju: Veliko premoženje imaš, če se bojiš Boga in se izogiblješ vseh grehov in delaš dobra dela pred obličjem Gospoda, svojega Boga.« (Tob 4,21)

Literatura:

Baraga, F., Kapiteljski arhiv Novo mesto, regesti listin in popis gradiva, 1995, ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIAE, Inštitut za zgodovino cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana, s. 600.

Dolenjske novice,1913, št. 9, str. 34: file:///C:/Users/MojPC/Downloads/Dolenjske_URN-NBN-SI-doc-UXM5KRKI%20(1).pdf)

Goršin, A., Mehovsko – stopiško območje, opis vasi z zgodovinskimi in drugimi posebnostmi, 2015, samozaložba, Novo mesto, 135 – 157.

Granda, S., Onim pri Bogu, sebi in zanamcem, 2006, Škofija Novo mesto, Družina, Novo mesto,str. 101 – 161.

Kvas, J., 1954. Popis cerkva in cerkvenih znamenitosti v župniji Stopiče, Arhiv Slovenije, str. 10.

Lavrič, A., Bratovščine na Kranjskem leta 1773, str. 126:

file:///C:/Users/MojPC/Downloads/Bratov%C5%A1%C4%8Dine_URN-NBN-SI-DOC-FZLD037H%20(2).pdf

Register nepremične kulturne dediščine: http://rkd.situla.org

• Marijina kapela (Stopiče), EŠD 8713

Župnija Stopiče, ob 300 – letnici župnijske cerkve, 2009, ECCLESIA catholica. Župnija Stopiče, s. 124.