{"id":707,"date":"2017-01-22T20:50:42","date_gmt":"2017-01-22T19:50:42","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/?page_id=707"},"modified":"2017-01-22T20:51:24","modified_gmt":"2017-01-22T19:51:24","slug":"zgodovinski-pogled-na-marijino-kapelo-v-stopicah","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/?page_id=707","title":{"rendered":"Zgodovinski pogled na Marijino kapelo v Stopi\u010dah"},"content":{"rendered":"

Anton Gor\u0161in<\/strong><\/p>\n

Zgodovinski pogled na Marijino kapelo v Stopi\u010dah <\/strong><\/h3>\n

Obnova Marijine kapele sredi Stopi\u010d ob dru\u017ebenem domu in raziskava njene zgodovine je privedla do zanimivih spoznanj in zaklju\u010dkov, ki jih preprosto ni mogo\u010de zaobiti. Poznavanje tega del\u010dka zgodovine je seveda tesno povezano z drugimi zgodovinskimi dogodki, ki so se v tem obmo\u010dju odvijali v obdobju zadnjih 500 let. Kapelico je mogo\u010de upravi\u010deno smatrati za prvo ve\u010dje kr\u0161\u010dansko versko znamenje v vasi.<\/p>\n

Vabljeni na dobrodelni kostanjev piknik v soboto, 22. 10. 2016 ob 14h pri gasilskem domu v Stopi\u010dah. Izkupi\u010dek bo namenjen obnovi Marijine kapele v Stopi\u010dah.<\/p><\/blockquote>\n

Izpisana letnica na notranji strani vhodne stene govori, da je bilo znamenje postavljeno leta 1563. V knji\u017eici \u017dupnija Stopi\u010de je navedeno, da je bila v kapeli postavljena preprosta soha Matere Bo\u017eje in da je kapela slu\u017eila tudi za slu\u017ebo bo\u017ejo. \u010ceprav je bila okoli leta 1580 sezidana cerkev, pa so kljub temu tukaj\u0161nji prebivalci po zaslugi odgovornih duhovnikov temu znamenju tudi v naslednjih stoletjih \u0161e vedno posve\u010dali veliko skrb. Znamenje, katerega postavitev je mogo\u010de povezovati z vpadi tur\u0161kih voja\u0161kih krdel, je najverjetneje v prvem desetletju druge polovice 18. stoletja, ko je bilo versko \u017eivljenje ljudi v teh krajih mo\u010dno razgibano, dobila stensko in stropno poslikavo. To je \u010das bratov\u0161\u010dine \u010drnega usnjatega pasa sv. Monike (1748 \u2013 1783), \u010das Mehovskega vikarja in kapiteljskega kanonika Toma\u017ea Ble\u010di\u0107a (1748 \u2013 1758) in \u010das intenzivnega delovanja kapucinov v Novem mestu (1658 \u2013 1786). V tem \u010dasu se je pospe\u0161evalo tudi \u010de\u0161\u010denje sv. Jo\u017eefa. Naslednje stoletje je bilo stoletje velikih sprememb. Leta 1767 je iz mehovskega vikariata nastala samostojna \u017eupnija Stopi\u010de, ki jo je ustanovil prvi gori\u0161ki nad\u0161kof Karel Mihael Attems in \u017ee leta 1788 je bila \u017eupnija podrejena ljubljanski nad\u0161kofiji. Do prihoda za \u017eupnika \u017eupnije Janeza Ver\u0161\u010daja 1842 leta je bilo v \u017eupniji \u017ee 8 \u017eupnikov in do 1790 leta 15 kaplanov (ponovno so v \u017eupniji omenjeni kaplani od leta 1844). V \u010dasu Ver\u0161\u010dajevega slu\u017ebovanja (1842 \u2013 1878) so bili kraji pod te\u017eo razli\u010dnih preizku\u0161enj: zemlji\u0161ka odveza in 20 letno odkupovanje zemlji\u0161\u010d (1848), kolera (1855), rev\u0161\u010dina, pijan\u010devanje, prvi odhodi v Ameriko\u2026 Hkrati pa je to tudi \u010das duhovne prenove v \u017eupniji: ustanovljena \u0161ola enorazrednica (1853), nov kri\u017eev pot v cerkvi (1862), branje \u0161marnic (1863), izdelava in popravilo oltarjev v 6 podru\u017enicah (1865 \u2013 1878), bile so tudi tri nove ma\u0161e (1851, 1869, 1870)\u2026 Okoli leta 1860 pa je bila obnovljena tudi Marijina kapela in njena poslikava. Ta kapela se je najverjetneje okoli leta 1850 poru\u0161ila, saj dopisnik Dolenjskih novic leta 1913 omenja, da je bila kapela pred okoli 50 leti ponovno pozidana, nekdanji stropi\u0161ki \u017eupnik Jo\u017ee Kvas pa v svojem popisu cerkvenega inventarja leta 1954 omenja, da je bil leta 1850 za kapelo izdelan nov Marijin kip. Glede na tipi\u010dno okrasje poslikave (aran\u017ema \u0161opkov cvetlic) velja za avtorja te poslikave \u0160tefan \u0160ubic iz Poljan pri \u0160kofji Loki. Poslikava v kapeli je bila ponovno obnovljena leta 1912, avtor obnove poslikave pa je bil slikar Oton Smitka, tedaj doma v Novem mestu. To je bil \u010das pred 1. svetovno vojno. Pojavljale so se te\u017enje po samostojni dr\u017eavi SHS, prisotno je bilo mno\u017ei\u010dno izseljevanje ljudi v Ameriko in pri mnogih je na vrata trkala rev\u0161\u010dina. V Stopi\u010dah je bil tedaj za \u017eupnika Jakob Porenta (1892 \u2013 1917), ki se je zelo anga\u017eiral na verskem in gospodarskem podro\u010dju. Ustanovil je Mladinsko in Dekli\u0161ko Marijino dru\u017ebo in razne bratov\u0161\u010dine, veliko pa je storil tudi pri obnovi vinogradov in izbolj\u0161anju gospodarskega polo\u017eaja svojih \u017eupljanov. Obnovo kapele so tedaj ob doma\u010dinih med drugim finan\u010dno podprli tudi izseljeni rojaki v Ameriko.<\/p>\n