![\"zvon\"](\"http:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/wp-content\/uploads\/zvon1.jpg\")
<\/a><\/p>\n\nVIDEO PRISPEVKE O PRITRKAVANJU V \u017dUPNIJI STOPI\u010cE SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ<\/a>.<\/h3>\n<\/blockquote>\n
<\/p>\n
PRVI ZA\u010cETKI PRITRKAVANJA<\/strong><\/p>\n
Neki viri navajajo, da je mojster, ki je vzdr\u017eeval zvonove, zaradi dolgo\u010dasja za\u010del tol\u010dti v ritmu vi\u017e po zvonovih. To je sli\u0161al \u017eupnik in prihitel v zvonik. Mojster se mu je opravi\u010deval, da ga je malo zaneslo. \u017dupnik pa se ni zmenil za to, ampak je mu ukazal naj \u0161e enkrat ponovi. To je bilo \u017eupniku v\u0161e\u010d in je zbral skupino ljudi, ki so se u\u010dili pritrkavanja najprej s kladivi, potem pa s kembeljni.<\/p>\n
Iz drugih virov zvemo, da so \u017ee za \u010dasa tur\u0161kih upadov bili plat zvona. Pri tem obstaja ena mo\u017enost, da so zvonili tako, da so zvon z vrvjo zadr\u017eevali, da je kembelj udarjal samo na eno stran krila zvona. \u0160e bolj verjetno pa so zlezli v zvonik in z roko udarjali s kembljem po krilu zvona. Temu se je reklo, da bije plat zvona. Tako zvonjenje se je uporabljalo ob nevarnosti po\u017earov, ob hudi uri in drugih nevarnostih. Zvon je bil v starih \u010dasih edino sredstvo za obve\u0161\u010danje in iz razli\u010dnega zvonjenja so ljudje razbrali za kaj gre. Tudi razne povesti in spisi v knjigah ve\u010dkrat navajajo bitja plat zvona. Zato temu \u0161e bolj zagotovo re\u010demo, da so to za\u010detki pritrkavanja na Slovenskem, kjer se je za razli\u010dne prilo\u017enosti razli\u010dno udarjalo z kemblji po zvonovih.<\/p>\n
<\/p>\n
SLOVENSKA POSEBNOST \u2013 PRITRKAVANJE <\/strong><\/p>\n
Pritrkavanje je prav slovenska navada-posebnost, ki je drugod po svetu skoraj ne poznajo. Prav na poseben mogo\u010den na\u010din se slovenski zvonovi oglasijo pred prazniki, ko nanje pritrkavajo slovenski fantje in mo\u017eje, ponekod pa tudi \u017ee punce in \u017eene… Posebnost pa je v tem, da ima vsak zvon svojega pritrkovalca. Pritrkava pa se na dva, tri, \u0161tiri najve\u010d pet zvonov, \u010de jih je toliko v zvoniku.<\/p>\n
Ponekod si ljudje sploh ne znajo predstavljati velike no\u010di brez slovesnega pritrkavanja ob procesiji in bo\u017ei\u010da brez ne\u017enega vabila zvonov k polno\u010dnici. Tako zvonovi na prav poseben na\u010din vabijo ljudi k bogoslu\u017eju ter ustvarijo prijetno prazni\u010dno vzdu\u0161je. Pritrkavanja pa ne bomo sli\u0161ali med adventnim in postnim \u010dasom, saj je to \u010das, ko se v poni\u017eni molitvi pripravljamo na dva najve\u010dja kr\u0161\u010danska praznika.<\/p>\n
<\/p>\n
RAZLIKA MED PRITRKAVANJEM IN ZVONJENJEM<\/strong><\/p>\n
Glavna razlika med zvonjenjem in pritrkavanjem je ta, da se pri zvonjenju vsi zvonovi gugajo v dolo\u010denem zaporedju in tako iz zvonov izvabljajo dolo\u010deno melodijo. Pri pritrkavanju pa so zvonovi pri miru in pritrkovalci iz njih izvabljajo razli\u010dne melodije ali vi\u017ee. Zvonjenje lahko sli\u0161imo vsak dan, medtem ko se pritrkavanje iz zvonika zasli\u0161i le ob ve\u010djih cerkvenih praznikih in ob slavnostih kot so sveta birma, prvo sveto obhajilo, celodnevno \u010de\u0161\u010denje, \u017eegnanja na podru\u017enicah itd.<\/p>\n
Do danes se je pritrkavanje razvilo v svojo vrsto umetnosti, ki jo gojijo pritrkovalci. Skoraj povsod po Sloveniji poznajo \u010disto osnovne melodije. Za\u010detne melodije so bile preproste, ki so jih poimenovali kar po \u0161tevilu udarcev nekega zvona, kasneje pa se je pojavilo tudi drobljenje ali ubiranje, ko so z malim zvonom udarili med vsakim udarcem kateregakoli drugega zvona. S tem je pritrkovalska melodija postala bolj gosta in hitrej\u0161a. Danes se iz zvonikov po Sloveniji razlegajo najrazli\u010dnej\u0161e pritrkovalske melodije za katere obstajajo tudi notni zapisi. Poznamo dve vrsti melodij in sicer:<\/p>\n
\n
- lete\u010de melodije – veliki zvon zvoni, na ostale zvonove pa se pritrkava (na ena vmes, na dve vmes, na tri vmes, na tri s prehodom, \u0161tirica\u2026) in<\/li>\n
- stoje\u010de melodije – vsi zvonovi mirujejo in se nanje pritrkava (trojka, petka, \u0161estka, sedemka, devetka, enajstka, ve\u010derna\u2026).<\/li>\n<\/ol>\n
VESELJE DO PRITRKAVANJA <\/strong><\/p>\n
Prav tako kot sta za vsako glasbilo in glasbo potrebna ljubezen in veselje, to \u0161e toliko bolj velja za zvonove. Nekateri z glasbo slu\u017eijo, se z njo pona\u0161ajo in celo pre\u017eivljajo. A to ne velja za pritrkovalce. Zastonj, vendar z veseljem, se pred prazniki podajajo v zvonike in to bodisi v vro\u010dini ali mrazu, soncu ali de\u017eju in snegu. Le veselje in ljubezen do zvonov jih vodita tja, kjer najdejo svojo sre\u010do, v tem, da drugim polep\u0161ajo prazni\u010dno vzdu\u0161je in igrajo Bogu v \u010dast in slavo. Stari slovenski rek pravi: \u00bbKdor poje, dvakrat moli, kdor pa pritrkava, pa trikrat moli.\u00ab<\/p>\n
<\/p>\n
PRITRKOVALSKA SRE\u010cANJA<\/strong><\/p>\n
Pritrkovalci se sre\u010dujejo na raznih pritrkovalskih sre\u010danjih, kjer drug drugemu poka\u017eejo melodije in se dru\u017eijo. Ponekod so se razvila celo pritrkovalska tekmovanja, ki pa niso pravi na\u010din za \u0161irjenje pritrkavanja, ker se v tekmovalnem duhu najve\u010dkrat pozabi prvotni namen pritrkavanja, ki je igrati na zvonove v Bo\u017ejo slavo. Boga pa lahko slavijo prav vsi pritrkovalci, ne glede na to kako “dobri” ali izku\u0161eni so.<\/p>\n
<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pritrkavanje je posebna oblika umetnosti skupinskega muziciranja na zvonovih. Namen je polep\u0161ati praznike in ustvariti prijetno, prazni\u010dno vzdu\u0161je. Zvonovi so najglasnej\u0161e glasbilo. Njihovi glasovi se razlijejo iz zvonikov dale\u010d po pokrajini, naznanjajo jutro, poldan in se z milim ve\u010dernim ave<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-255","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/255","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=255"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/255\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":280,"href":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/255\/revisions\/280"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-stopice.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=255"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}